Ob svetovnem dnevu knjige, ki ga obeležujemo 23. aprila, po vsem svetu potekajo aktivnosti v okviru Noči knjige – dogodka, ko mladi in stari v šolah, knjižnicah, kulturnih ustanovah … berejo, ustvarjajo, predvsem pa uživajo v svetu knjig. Noči knjige se pridružujemo tudi v slovenski sekciji Amnesty, kjer k sodelovanju povabijo šole, tako da jim vsako leto predlagamo knjigo, povezano s človekovimi pravicami, in jih spodbudimo, da sami organizirajo najrazličnejše aktivnosti.
Tudi mi smo prebrali knjigo Gorana Vojnovića: Sinica in taščica.
To je prva knjiga Gorana Vojnovića za otroke. Ganljiva zgodba o pomenu prijateljstva, ki se splete med pisano druščino ptic, ki so nepričakovano izgubile svoj dom na Ljubljanskem barju. Med iskanjem novega doma spoznavajo, kako dragocena je različnost ter koliko lažja je pot, ko na njej nismo sami.
Vsako jutro smo pred našim bralnim popoldnevom smo brali, spoznavali in potovali s sinico in taščico in njunimi mladički, s koscem, vodomcem, smrdokavro, kraljičkom …
Glavni junakinji sta sinica in taščica, dve prepirljivi mamici, ki gnezdita na sosednjih drevesih s podmladkom. Ena glasna in vreščeča, druga bolj mirna, vsaka s samosvojim starševskim pristopom. Tu je potem še prevarantska smrdokavra na ptičji tržnici in modri stari in slepi kosec, ki napove bližajočo se katastrofo. Črni krokar je tisti, ki prinese nesrečo, veter in opustošenje. In ptice morajo na pot, poiskati nov dom … tam za visoko gor se skriva čudovita zelena dežela, oaza miru. Sinica in taščica morata najti skupen jezik in na poti sodelovati. Obe seveda hočeta najti varen dom za svoji mali ptički, ki še ne znata leteti in sta tako rekoč nemočni. Na poti, ki je pričakovana vse bolj zahtevna in polna (tudi nepričakovanih) ovir, se jim pridruži tudi kosec, pa smrdokavra in naposled še vodomec. Tega je krokarjevo divjanje zaneslo na ta konec sveta, zato tudi ne govori tukajšnjega jezika, a najdejo skupen jezik, ker so skupaj močnejši. Čisto na koncu jih čaka še izziv pomagati onemoglemu kraljičku, ki je ravno tako ostal brez doma.
Otroci vrtca in prvošolci so v zapisanem prepoznali čudovito pravljico, kjer se morajo živali naučiti sodelovati, da se bodo uspešno prebile skozi različne preizkušnje, do srečnega konca.
V petek popoldan smo zaključili našo potovanje, iz papirja smo izdelali ptice, si med seboj pomagali in jih opremili z imenom in verzom o prijateljstvu, ter si jih med seboj menjali, podarili prijatelju. Izdelali smo maketo z liki zgodbe in glavnim sporočilom. V kovčke pa narisali vse tisto, kar bi sami ponesli s seboj, če bi se morali podati na pot, kot naša pisana druščina ptic iz prebrane knjige. Spletali smo nova prijateljstva in vezi med nami, se družili in za zaključek poigrali na igrišču našega vrtca. Preživeli smo čudovite skupne, prijateljske trenutke, navezali nove stike, si med seboj pomagali in se veliko novega tudi naučili.
Zapisala učiteljica 1.razreda Mateja Vodenik Pangeršič
